Evropska solidarnostna enota

To poletje smo v Manipuri gostili 10 mladih prostovoljcev iz Španije, Estonije, Portugalske, Irske, Belgije in Francije. Skupaj z našim dolgoročnim prostovoljcem, Szymonom iz Poljske, so preživeli 8 aktivnih tednov, polnih dogodivščin in izzivov. Christian iz Španije je takole strnil svoje vtise o tem prav posebnem poletju:
Med prvimi trenutki svoje pustolovščine sem zagledal neskončno vrsto oddaljenih gora, ovitih v krono megle, medtem ko sem ponoči potoval z avtomobilom, tik pred tem, da prispem v svoj novi dom za naslednja dva meseca – v Zavod Manipura. Takrat nisem mogel vedeti, kakšna neverjetna količina izkušenj, izzivov in priložnosti me čaka tukaj, v Sloveniji. Vsaka izmed njih je bila nepričakovana, saj mislim, da nam življenje skoraj vedno prinese ravno tisto, česar najmanj pričakujemo, pa tudi tisto, kar moramo doživeti.
Zato je imel vsak prostovoljec svojo lastno izkušnjo, svoj izid – številne potrebe, želje in individualna ozadja so se prepletla, hkrati pa smo imeli vsi enak cilj: imeti najboljšo možno izkušnjo. A to lahko pomeni ogromno različnih stvari, ki jih sprva sploh nismo razumeli. Nekateri so si želeli stopiti iz cone udobja, postati bolj neodvisni ali preprosto biti v naravi. Mnogi drugi so želeli izboljšati svoje duševno zdravje, spoznati nove ljudi in pri tem odkrivati nove kulture. Nekateri pa so imeli bolj osebne razloge – odkriti samega sebe, pridobiti več samozavesti, osvojiti nova znanja skozi prostovoljstvo in pomagati drugim, ob tem pa upali, da bodo pomagali tudi sebi.
Seveda pa so bili v nas tudi strahovi in upanja: strah pred osamljenostjo ali pred tem, da bi morali stvari početi sami, a hkrati tudi želja, da bi bili več s sabo in se bolje spoznali. Frustracije zaradi ljudi, ob katerih smo se morali naučiti potrpežljivosti in razumevanja. Iskanje odgovora na to, kdo želimo biti kot osebe in kaj želimo početi v življenju. Moč za dejanja ali spremembe, ki bi izboljšale naše življenje. Želja, da bi postali bolj odprti, bolj razumevajoči, bolj potrpežljivi, da bi bili srečnejši s sabo in da nas ne bi bilo strah pokazati, kdo v resnici smo pred drugimi. In seveda – izboljšati svoj angleški jezik.
Vse to se je združilo v čudovito priložnost, da se učimo drug od drugega in rastemo kot človeška bitja. Prepričan sem, da smo se skozi naše najsrečnejše in najtežje trenutke skupaj, skozi vsa mesta, kjer smo bili – od ekoloških kmetij, zavetišča za živali, PUM-O programa pa do drugih čudovitih lokalnih kotičkov – in skozi vse delo, ki smo ga opravili skupaj tam in v našem domu, pa tudi skozi delavnice o trajnostnih navadah, skrbi za naš planet, komunikaciji, medkulturnosti ali o tem, kako prispevati k naši skupnosti – vsi nekaj pridobili.
In prepričan sem, da bom ob odhodu od tod, ko bom še zadnjič zagledal tiste oddaljene gore, čutil globoko hvaležnost.

Poletje solidarnosti, kulture in povezovanja

Živjo!
Sva Zsuzsi in Mesi, prostovoljki Evropske solidarnostne enote iz Madžarske. Pred kratkim sva zaključili čudovit dolgoročni prostovoljski projekt v Sloveniji v organizaciji Zavod Manipura. Tukaj sva preživeli sedem mesecev in pol. V tem času sva sodelovali pri številnih dejavnostih: delali smo z mladimi, z otroki, z osebami s posebnimi potrebami, pomagali na prireditvah v lokalni skupnosti, pa tudi na ekoloških kmetijah in v zavetišču za živali. Živeli smo skupaj z drugimi prostovoljci, kar je bilo zelo zanimivo. Spoznali smo različne kulture in razvili zelo lepe odnose. Veliko smo hodili na izlete po čudovitih krajih, sami ali skupaj s Henkom in Barbaro. V tem projektu sva se ogromno naučili, med drugim sodelovanja v skupini in kako biti pozoren do drugih. Tudi znanje angleškega jezika sva zelo izboljšali. Ugotovili sva, kako dober občutek je pomagati ljudem. Zelo nama je bilo všeč tudi to, da so nama vsi posvečali pozornost in da sva lahko vedno računali na pomoč ljudi okoli naju! Zelo sva hvaležni, da sva lahko sodelovali v tem nepozabnem projektu in pri tej organizaciji! Vsem toplo priporočava!
Zsuzsanna in Emese iz Madžarske

Pozdravljeni!
Moje ime je Marcos in sem 24-letni prostovoljec iz Španije. Pred kratkim sem zaključil dolgoročni prostovoljski projekt v okviru programa Evropska solidarnostna enota v Zavodu Manipura.
V Manipuru sem preživel skoraj leto dni, najprej na kratkoročnem, nato pa še 10 mesecev na dolgoročnem prostovoljstvu. V tem času sem sodeloval pri različnih dejavnostih: pomagal sem v centru za osebe z motnjami v razvoju, izvajal programe v mladinskem centru za mladostnike, ki so opustili šolanje, delal na ekoloških kmetijah, pomagal v zavetiščih za živali in opravljal različna ročna dela okoli hiše.
Kot vidite, sem imel priložnost preizkusiti marsikaj. A ena najmočnejših izkušenj tega projekta je bilo življenje z mladimi iz različnih koncev sveta – s kratkoročnimi prostovoljci, ki so prihajali na osem-tedenske programe, tako kot sem tudi sam na začetku.
To medkulturno okolje je postalo nepričakovan, a izjemno močan del mojega doživetja. Spoznal sem, kako globoke vezi se lahko ustvarijo v zelo kratkem času in kako dragoceno je, da se naučiš prilagajati različnim kulturnim navadam. Seveda ni bilo vedno lahko – še posebej ob slovesih, ko so kratkoročni prostovoljci odšli, jaz pa sem ostal.
Spomnim se prvega slovesa. Jokal sem, kot še nikoli. To je bilo po mojem kratkoročnem programu, ko sem se po dveh nepozabnih mesecih vrnil v Španijo. Prehod je bil boleč – prijateljstva, občutek skupnosti, vse se je razblinilo v nekaj trenutkih. Bilo je, kot da smo skupaj živeli neko drugo življenje, ki je potem kar izginilo.
Ko sem se vrnil na dolgoročno prostovoljstvo, sem začutil enak ritem, ki me je ponovno čakal. In presenetljivo, po nekaj slovesih sem se naučil, kako se spopasti s tem ciklom prihodov in odhodov. Danes sem bolj hvaležen, da sem te ljudi sploh spoznal, kot pa žalosten, da je naš čas skupaj minil.
Ta projekt mi je dal ogromno. Kot dolgoročni prostovoljec sem včasih prevzel tudi drugačne odgovornosti in skozi to sem začel bolje razumeti, kako takšne izkušnje ponujajo priložnost za nov začetek. Ko prideš, te nihče ne pozna, in ti ne poznaš nikogar. To je redka in dragocena priložnost, da se poglobiš vase in zavestno gradiš osebo, kakršna želiš postati.
A nekaj želim jasno povedati: ta projekt ti življenja ne bo samodejno spremenil. Ponudi ti priložnost za rast. Na tebi pa je, da se vključiš, sodeluješ in se skozi to kaj naučiš. Skratka – dajo ti orodja, a ti si tisti, ki mora iz njih ustvariti nekaj smiselnega.
V mojem primeru mi je to uspelo. Z veseljem lahko rečem, da je bila odločitev za ta projekt najboljša odločitev v mojem življenju. In upam, da bom nekoč lahko tudi sam drugim ponudil nekaj tako pomembnega, kot je bila ta izkušnja zame.
Med bivanjem v Sloveniji sem imel tudi srečo, da sem lahko veliko potoval. Dvakrat sem obiskal Italijo, dvakrat Madžarsko, enkrat Avstrijo, Bosno in Ciper, Hrvaško pa – iskreno – sem obiskal tolikokrat, da sem prenehal šteti. (Pravzaprav trenutno potujem po Hrvaški na poti v Grčijo!)
Torej projekt ni namenjen le delu. Obstaja tudi osebni čas, počitnice in priložnost za raziskovanje. Jaz sem svoj čas izkoristil za plavanje v ledenih alpskih jezerih in raziskovanje dih jemajočih pokrajin. To je edinstvena priložnost, da spoznaš svet, se povežeš z ljudmi iz različnih okolij in rasteš – tako skozi pomoč drugim kot tudi skozi spoznavanje samega sebe.
Lahko bi pisal še dolgo, ampak za konec naj z vami delim misel, ki je zame med to izkušnjo resnično zaživela:
»Ni pomembno, kaj se ti zgodi – pomembno je, kakšen pomen daš temu, kar se je zgodilo.«
Življenje bo teklo naprej, ne glede na vse. Dogaja se že zdaj, medtem ko to bereš – in ne bo se ustavilo za nikogar. Kar pa lahko naredimo, je, da izberemo, kako bomo svojo zgodbo razumeli – medtem ko jo živimo.
Zame pa je prav to eno najmočnejših spoznanj, kar sem jih dobil.
Marcos Facundo Dieguez

V sodelovanju s CUDV Matevža Langusa Radovljica smo izvedli še en uspešen projekt kratkoročnega prostovoljstva znotraj programa Evropska solidarnostna enota.Primož in Kemal sta 15-dnevno prostovoljstvo opravljala v naši partnerski organizaciji Anffas v mestu Pordenone in Italiji. Anffas je organizacija, ki izvaja dnevno in institucionalno varstvo za odrasle, mladostnike in otroke z motnjo v duševnem razvoju. Primož in Kemal sta sodelovala v njihovem dnevnem programu raznovrstnih zaposlitvenih delavnic, ustvarjalnih in športnih aktivnosti. V prostem času sta odkrivala Pordenone in druga okoliška mesta ter se družila v dolgoročnima prostovoljcema, Khadijo iz Tunizije ter Arianom iz Arrube.Udeležbo Primoža in Kemala v programu je omogočil naš prostovoljec Nejc Pogačar, ki je s svojo neizmerno pozitivno energijo kot spremljevalec skrbel, da sta bila fanta ves čas vključena in aktivna.Velika zahvala gre tudi mentorici Anni de Vita, ki se zaveda vrednosti tovrstnih projektov za mlade z motnjo v duševnem razvoju in nam vsako leto ponudi možnost sodelovanja.

Szia!
Nejc vagyok. Zavod Manipura ESC Szolnokon önkéntes.
Živjo!
Sem Nejc in pravkar sem se vrnil iz Madžarskega mesta Szolnok, kjer sem neizmerno užival v organizaciji Tesz-Vesz Alapitvany, kjer sem opravljal 1 letno prostovoljstvo v okviru programa Evropska solidarnostna enota.
Zelo sem užival, nikoli mi ni bilo dolgčas. Kaj sem delal? Spoznaval kulturo, mesto in jezik (Egy nagy pohar sör, en velik kozarec piva), promoviral Slovenijo in ESE v šolah in na tekaških prireditvah (imam tudi nekaj medalj), organiziral sem dogodke po lastnih zamislih (koncert, finale Asperger teče, Zasavski humanitarni tek iz Szolnoka ter "Nejc Final futás", poslovilni tek), sodeloval na treh koncertih s Petrom in Lacijem (Hippy New Area, gospoda lokalca), učil sem angleščino v lokalnem centru za avtizem, raziskoval Madžarsko (tudi Balaton in Kékes - 1014m, najvišji vrh Madžarske) in še mnogo več. Za več zanimivih zgodb iz Szolnoka in informacij o ESE me kontaktiraj na fb ali instagramu ali piši Zavodu Manipura.

Pozdravljeni!
Moje ime je Sena Arslantay, stara sem 25 let in v Turčiji sem študirala za učiteljico matematike. Ko sem diplomirala, sem kot prostovoljka Evropske solidarnostne enote prišla za leto dni v Zavod Manipura. Projekt je bil finančno podprt s strani turške nacionalne agencije, moja pošiljajoča organizacija pa je bila Sahipsiz Hayvanları Koruma ve Yaşatma Derneği.
V prostovoljstvo sem se vključila, da pridobim čim več novih izkušenj, da izboljšam svoje znanje angleščine, spoznam novo kulturo in evropski način življenja, da postanem bolj samozavestna ter da ustvarim lepe spomine.
Ko sem prišla v Begunje na Gorenjskem, sem bila očarana nad lepoto narave ter nad mirnim življenjem v vasi. Uživala sem v spoznavanju lokalnih ljudi in novih krajev.
Moje prostovoljsko delo je obsegalo predvsem delo z otroki, saj je to delo, za katerega sem študirala in ki ga želim poklicno opravljati. Z otroki sem delala v Manipuri, delno pa tudi v vrtcu v Begunjah in zelo veliko sem se naučila o razvoju otrok, o vzgoji ter o šolskem sistemu v Sloveniji. Poleg tega sem skupaj s kratkoročnimi prostovoljci sodelovala v aktivnostih za mlade, za odrasle z motnjo v duševnem razvoju, pomagali smo v zavetiščih za živali in na ekoloških kmetijah. Precej dela je bilo tudi v našem centru, kjer smo skupaj ustvarili nov prostor za skupinsko delo, urejali okolico in skrbeli za naše živalice.
V enem letu sem bila del štirih skupin kratkoročnih prostovoljcev iz mnogih držav. Življenje skupaj z desetimi drugimi mladimi je bilo zelo intenzivno, polno tako medkulturnih izzivov kot lepih trenutkov.
Vrednost, ki jo je prostovoljska izkušnja dodala mojemu življenju, je neizmerna. Ne samo, da sem lahko pomagala drugim, ogromno sem se naučila o sebi in o življenju. Bivanje v drugi kulturi je razširilo moj pogled na svet in okrepilo mojo empatijo.
Prostovoljstvo zaključujem z jasnim občutkom, česa si v prihodnosti želim in s trdno voljo, da svoje cilje uresničim. Mladim, ki razmišljajo o tovrstnem prostovoljstvu, želim sporočiti, naj bodo pogumni in naj se odločijo za ta korak. Pomembno je, da navežejo čim več stikov z lokalnimi ljudmi in da polno doživijo vsak trenutek. Odkrijte priložnosti, ki jih ponuja Evropska solidarnostna enota in začnite pisati svojo novo zgodbo že danes!

Sena Arslantay, Zavod Manipura

Te zanima poletna dogodivščina v Franciji?